Input:

Sistem Vse na enem mestu (VEM) (30.c, 30.d, 30.e, 30.f, 130.a-u člen ZDDV-1, 174.a-g PZDDV)

23.2.2022, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 32 minut

17.7 Sistem Vse na enem mestu (VEM) (30.c, 30.d, 30.e, 30.f, 130.a-u člen ZDDV-1, 174.a-g PZDDV)

mag. Aleksandra Heinzer, Erika Režek

Z novimi pravili, ki veljajo od 1. 7. 2021, ki jih je do 22. 1. 2022 določal Pravilnik o obveznostih glede davka na dodano vrednost v zvezi z direktivami Sveta (EU), ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo (Ur.l. RS št. št.102/21 z dne 29.6.2021) dalje se poenostavljajo nekatere obveznosti za davčne zavezance pri trgovanju znotraj Unije in pri prodaji uvoženega blaga s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav. Od 22. 1. 2022 so določila Pravilnika prenesena v novelo ZDDV-1M (Ur.l. RS št. 3/22), zato je s tem dnem posledično ta pravilnik prenehal veljati.

SISTEM VSE NA ENEM MESTU = VEM

1. Splošno o sistemu VEM

Od 1. 7. 2021 mini sistem vse na enem mestu (mini VEM, ang. MOS) postane t.i. sistem vse na enem mestu (VEM, ang. OSS – One Stop Shop), ki se širi na vse storitve med podjetji in končnimi potrošniki, ki se opravljajo v državah članicah, v katerih ponudnik nima sedeža, prodajo blaga na daljavo znotraj Unije in nekatere domače dobave blaga. S tem datumom se uvaja tudi nova ureditev za prijavo in plačilo DDV na prodajo na daljavo iz tretjih držav ali s tretjih ozemelj uvoženega blaga nizke vrednosti, t.i. sistem vse na enem mestu za uvoz (VEM za uvoz, ang. IOSS – Import One Stop Shop).

Od tega datuma dalje ne velja več oprostitev plačila DDV za uvoz blaga v vrednosti, ki ne presega 22 EUR. Tako je od 1. 7. 2021 treba za vso blago, uvoženo v EU iz tretjih držav, plačati DDV in morebitne stroške zastopnika (npr. izvajalec poštnih storitev in storitev hitre pošte).

Poleg telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja in elektronskih storitev (storitve TBE), se ta ureditev od 1. 7. 2021 razširja na vse storitve, za katere velja, da je kraj opravljanja storitev v državi članici skladno s pravili za določitev kraja opravljanja storitev in so opravljene končnim potrošnikom. Ta pravila ne spreminjajo kraja obdavčitve teh storitev, pač pa ponujajo poenostavljen postopek za prijavo dolgovanega DDV v državi članici, kjer je storitev opravljena.

Od tega datuma dalje se za te storitve uporabijo naslednje posebne ureditve:

2. Neunijska ureditev VEM

Neunijsko ureditev lahko uporabijo izključno davčni zavezanci (ponudniki), ki nimajo sedeža v EU in v EU opravljajo vse storitve (vključno s TBE storitvami) za osebe, ki niso davčni zavezanci (končni potrošniki). Če se ponudniki odločijo, da bodo uporabili neunijsko ureditev, jo morajo uporabiti za prijavo in plačilo DDV za vse te storitve med podjetji in potrošniki, ki so opravljene v EU.

V Sloveniji posebno ureditev za obračun in plačilo DDV lahko uporablja vsak davčni zavezanec, ki nima sedeža znotraj Unije, ki se odloči, da bo za državo članico identifikacije izbral Slovenijo, in to izbiro priglasi davčnemu organu v Sloveniji (Finančni upravi Republike Slovenije). Tak davčni zavezanec mora to posebno ureditev uporabljati za obračun in plačilo DDV za vse storitve, ki jih opravi znotraj Unije (v državah članicah potrošnje) osebam, ki niso davčni zavezanci, ne glede na to, ali je ta davčni zavezanec v drugi državi članici identificiran za namene DDV zaradi opravljanja transakcij, ki niso transakcije osebam, ki niso davčni zavezanci, ali ne.

Navedeno pomeni, da če je davčni zavezanec, ki nima sedeža v Uniji, v drugi državi članici identificiran za namene DDV zaradi opravljanja dobav blaga in storitev drugim davčnim zavezancem, storitve, ki jih opravi osebam, ki niso davčni zavezanci v tej drugi državi članici, ne prijavi preko rednega obračuna DDV v tej drugi državi članici, ampak jih mora prijaviti preko neunijske ureditve VEM v Sloveniji. Morebitni odbitek DDV od nabav blaga in storitev, ki jih opravi v tej drugi državi članici (v kateri je identificiran za namene DDV zaradi opravljanja dobav blaga in storitev drugim davčnim zavezancem) za namene opravljanja storitev, ki so predmet neunijske ureditve VEM v tej drugi državi članici, pa uveljavi preko rednega obračuna DDV.

Primer 1:

Ponudnik, ki nima sedeža v EU, opravlja storitve, povezane s premičninami (npr. prenove) v Sloveniji, Franciji in na Madžarskem za prejemnike v navedenih državah članicah. Isti ponudnik je identificiran za DDV v Sloveniji za opravljanje drugih vrst storitev (npr. dobave blaga med podjetji). Ponudnik se odloči, da bo uporabil neunijsko ureditev v Franciji (država članica identifikacije). Zato mora prek sistema VEM v Franciji prijaviti in plačati DDV za vse opravljene storitve, ki so zajete v posebni ureditvi. Opravljanja teh storitev, povezanih s premičninami, ne more prijaviti v Sloveniji v okviru obračuna slovenskega DDV. Druge storitve (dobave blaga med podjetji) v Sloveniji, ki niso zajete v posebni ureditvi, mora prijaviti v okviru domačega obračuna slovenskega DDV. V obračunu slovenskega DDV lahko uveljavlja odbitek vseh DDV, obračunanih v Sloveniji. V zvezi z DDV, obračunanimi v Franciji ali na Madžarskem, mora pri davčnem organu zadevne države članice vložiti zahtevek za vračilo DDV.

Primer 2:

Če se isti ponudnik registrira za uporabo sistema VEM v Sloveniji, mora DDV na vse opravljene storitve, ki so zajete v posebni ureditvi, prijaviti in plačati prek sistema VEM v Sloveniji. Druge storitve v Sloveniji (npr. dobave blaga med podjetji), ki niso zajete v sistemu VEM, mora prijaviti v okviru obračuna slovenskega DDV. V navedenem domačem obračunu DDV lahko uveljavlja odbitek vseh DDV, obračunanih v Sloveniji. V zvezi z DDV, obračunanimi v Franciji ali na Madžarskem, mora pri davčnem organu zadevne države članice vložiti zahtevek za vračilo DDV.

3. Unijska ureditev VEM

Za davčne zavezance s sedežem v Sloveniji, ki opravijo dobave blaga ali TBE storitve v druge države članice v manjšem obsegu, se z namenom poenostavitve izpolnjevanja obveznosti glede DDV določi prag prometa v višini 10.000 EUR v koledarskem letu, do katerega lahko uporabljajo splošna pravila za določitev kraja obdavčitve (t.j. blago in navedene storitve se obdavčijo v Sloveniji).

Ko je ta prag prekoračen se šteje, da je kraj opravljanja TBE storitev v državi članici končnega potrošnika, kraj opravljanja prodaje na daljavo znotraj Skupnosti pa v državi članici, v kateri se prevoz blaga konča. Prag v višini 10.000 EUR se uporablja samo za TBE storitve ter prodajo blaga na daljavo znotraj Skupnosti. Za druge storitve, ki niso TBE storitve, ter za prodajo uvoženega blaga na daljavo se ne uporablja. Prag v višini 10.000 EUR tudi ne zajema gradbenih


 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input:

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih